DELOVNI ČAS: VSAK DAN, OD 10.00 DO 16.30

O ČAJNICI

V senci starodavnih dreves Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani je bila v osemnajstem stoletju postavljena hiška, ki svoj čar ohranja še danes. To je čajnica Primula, ki obiskovalce vabi, da se ob skodelici posebnega čaja, kave, domačega smoothija ali ledenega čaja posladkajo tudi z različnimi vrstami drobnega peciva in mamljivimi slaščicami, sveže pripravljenimi v BIC pekarni in slaščičarni. Za obiskovalce delavnic in predavanj Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani čajnica prireja tudi tematska kulinarična doživetja. Danes jo upravlja BIC Ljubljana, svoja vrata pa je za obiskovalce odprla v poletnih mesecih v letu 2014. Čajnica, ki je ime dobila po pomladni cvetici primuli oz. jegliču, je sicer plod sodelovanja BIC Ljubljana (Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana), Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani in zavoda Turizem Ljubljana. Njeno intimno vzdušje obiskovalce vabi v poletnem času od ponedeljka do petka, od 9. do 19. ure, v zimskem času pa od 9. do 15. ure. Obiščite nas tudi vi! Obdani s cvetjem in krošnjami dreves boste lahko posedeli ob skodelici čaja ali kave in se posladkali z različnimi vrstami okusnega drobnega peciva iz BIC Ljubljana.

KRATKA ZGODOVINA ČAJNICE PRIMULE

Botanični vrt Univerze v Ljubljani je na tem mestu nastal že leta 1810, ko je bila Ljubljana glavno mesto Ilirskih provinc. Tedaj so bile v Ljubljani ustanovljene centralne šole, katerih obvezen sestavni del je bil botanični vrt. Franc Hladnik, njegov ustanovitelj, ga je uspel ohraniti tudi ob prihodu Habsburžanov. Kdaj točno je v vrtu nastala prva majhna hišica, ni povsem jasno. A znano je, da je bila leta 1895 poškodovana v ljubljanskem potresu. Za leti 1894 in 1895 rokopisni vir navaja, da so mestni predstavniki razmišljali o preselitvi vrta v Tivoli. Zato je zastalo nadaljnje preurejanje površine in nova hiša je bila zgrajena šele dve leti po potresu. Stanje tudi v letu 1896 ni kazalo izboljšanja razmer. Vendar v jeseni 1897, kot navaja vir, je bila postavljena hišica, čeprav ne v zamišljenem obsegu. Alfonz Paulin, ravnatelj vrta od leta 1886 naprej, je zapisal, da je hiša neustrezna, misel o preselitvi pa opuščena, kar je vredno obžalovanja. Kljub temu hiška v senci dreves ni izgubila svojega čara in v današnjem času še vedno služi potrebam vrta, tokrat kot čajnica.

Dostopnost